Najuspješniji maslinari Jadrana 2013 – Savez maslinara i uljara SDŽ

Opis naše domačije

Smo Domačija Munda, ki na liminjanskem hribu (Portorož – Slovenija) na nekaj več kot dveh hektarjih (vse v okolici hiše) imamo posajenih nekaj več kot 510 oljk čez 10 različnih sort, tako za pridelavo vrhunskega ekstra deviškega oljčnega olja, poglavitnih sort od istrske belice, leccina, piranske buge, pendolina, piranske črnice, frantoia, maurina …, kot tudi oljk za vlaganje, od katerih kot pomembnejše štejemo piransko štorto (ukrivljenko), santa caterino  in ascolano tenero. Iz teh osnovnih pridelkov zadevo nadgrajujemo pri oljkah z oljčnimi namazi, vloženimi oljkami (v slanici ali v oljčnem olju), domačo čokolado z oljkami, oljčno marmelado, oljčnim likerjem, in oljkami v žganju.

Povzeto po http://munda.com/index.php/o-nas

 

Opis oljčnega olja

Okus, barva in konsistenca se podobno kot pri kakovostnih vinih spreminja v odvisnosti od sorte oljk, geografskega porekla, in vremena.

 

Ekstra deviško oljčno olje višje kategorije, je olje pridobljeno neposredno iz oljk in zgolj z mehanskimi postopki. Prav nič se ne more primerjati s to žlahtno tekočino. Neprimerljiva je. Je simbol Mediterana, simbol zdravja, gastronomskega užitka. Ne nazadnje je simbol svobode in trdoživosti. Nevsakdanjega, rahlo grenkega okusa je, izrednega vonja, sijajen dodatek najboljšim jedem. Premore najplemenitejše maščobe za zdravo prehrano. Je tudi sredstvo za nego telesa, zdravilo mnogih težav, celo eliksir življenja. Božanski sad. Tekoče zlato.

 

Ekstra deviško oljčno olje po navadi uporabljamo za “hladno” zabelo pri pripravi različnih svežih solat in kuhanih živil, saj prideta najbolje do izraza kakovost olja in njegov učinek na zdravje. Varovalne učinke oljčnega olja pripisujejo visoki vsebnosti biofenolov (imenovanih tudi polifenoli), v deviškem oljčnem olju jih je precej, in uravnoteženi sestavi maščobnih kislin. 

 

Oljčno olje pridobivamo iz plodov, druge vrste rastlinskega olja pa iz semen. Značilno zlato rumeno do zeleno barvo mu dajejo barvila (npr. klorofil in karotenoidi), ki se nahajajo v oljkah. Oljčno olje vsebuje v povprečju 99 % triacilglicerolov, ki so sestavljeni iz glicerola, na katerega so vezane različno dolge in različno nasičene maščobne kisline. Negliceridne snovi (to je kompleksna mešanica različnih kemičnih spojin, kot so nenasičeni in nasičeni alkohol, ogljikovodiki, vitamini, pigment, vosek, polifenoli in hlapne spojine) bistveno vplivajo na značilen vonj, okus in na prehranske lastnosti oljčnega olja, pa čeprav jih vsebuje manj kot 1 %.

 

Natančnejšo oceno o pomembnosti maščobe za zdravo prehranjevanje ponuja indeks aterogenosti (IA). Ta upošteva tako vsebnost nekaterih nasičenih in trans-maščobnih kislin, ki zvišujejo koncentracijo holesterola v krvi, kot tudi vsebnost večkrat in enkrat nenasičenih maščobnih kislin, ki koncentracijo holesterola znižujejo. Zelo nizka vrednost IA je značilna za oljčno olje (oljčno olje ima  IA 0,14), zato mu v naši prehrani dajemo prednost pred drugimi vrstami olja. Po priporočilih FDA (Food and Drug Administration) naj bi dnevno zaužili dve žlici (23 g) oljčnega olja, kar je slaba tretjina dnevno priporočene maščobe za človeka, ki dnevno potrebuje 2200 kcal. Zato je bolje, če predvideno uporabo živalske maščobe ali drugih vrst olja nadomestimo z oljčnim oljem, ne pa da oljčno olje dodamo naši obstoječi prehrani in s tem povečamo skupni energijski vnos.

 

Če olje vsebuje več enkrat nenasičenih maščobnih kislin, je mnogo stabilnejše kot tisto, ki ima več večkrat nenasičenih maščobnih kislin.

 

 Načeloma velja, da so vsa hladno stiskana olja pri visokih temperaturah zelo stabilna.
Tako slovenske kot mednarodne raziskave so pokazale, da je oljčno olje zaradi svoje maščobno-kislinske sestave oksidacijsko stabilnejše in zato v primerjavi z drugimi vrstami olja najprimernejše za dušenje, pečenje in cvrtje. 

 

V mediteranski prehrani (2010 priznana kot dediščina UNESC-a), ki je uporaben model zdrave prehrane, uporabljamo oljčno olje namesto maščobe v trdi obliki (maslo, svinjska mast) in drugih vrst olja.

Povzeto po http://www.zps.si/index.php 

 

Objavljen v  Najuspješniji maslinari Jadrana 2013 – Savez maslinara i uljara SDŽ